moja makedonija

[img][/img]

Makedonija ima svoja bogata mnoguvekovna istorija, kako retko koja zemja na ovie balkanski prostori. Mnoguvekovniot nepokor ja pravi ovaa zemja gorda na svojata istorija, bidej}i i pokraj sé do den dens opstana vo srceto na Balkanot. Vistinskoto jaknewe na anti~kata makedonska dr`ava zapo~nuva so doa|aweto na Filip Vtori na kralskiot prestol vo 359 g.p.n.e., za potoa da go nasledi negoviot sin Aleksandar Makedonski, koj gi pro{iril granicite na makedonskoto carstvo do Jadranskoto More, Indija i Egipet. Negovata osnovna cel bila da gi obedini vode~kite civilizacii na toga{niot svet i da gi ukine granicite me|u niv, a ne da gi pokori i uni{ti. Nekolku decenii po negovata smrt Makedonija ja zagubila svojata nezavisnost, a posledniot makedonski kral vo anti~kiot period bil Persej. Vo vremeto na Vizantija, periodot na hristijanizacijata ima{e za cel kulturna i religiska asimilacija na naselenieto na podra~jeto na Makedonija, za da se zgasne negovata etni~ka i kulturna samosvest. No ona {to se slu~i, go stori tokmu sprotivnoto: go afirmira i go razvi ~uvstvoto na jazi~en i kulturen identitet, a Kiril i Metodij od misioneri, gi prestori vo vistinski prosvetiteli i spasiteli na kulturniot integritet na `itelite na Makedonija, davaj}i im go ona najva`noto za eden narod pismenost i sopstveno kirili~no pismo. Najgolemata slava i mo} {to ja do`iveala Makedonija po Aleksandar Makedonski, e Samoilovoto carstvo (kon krajot na 10-ot vek) koe se protegalo od bregot na Crno More do Zadar na Jadran i od Dunav do Egej. Negovata kusa no slavna epopeja zavr{i so bitkata na Belasica vo 1014 g. kade {to bea oslepeni makedonskite vojnici. Po padot na ova carstvo, Makedonija stanala popri{te na dolgoro~nite interesi na najmo}nite dr`avi vo regionot, a od krajot na 14-ot vek i vo narednite pet stoletija, na ovie prostori vladeala Turskata imperija. Od ponovata istorija na ovoj vek, kako primer za makedonskiot nepokor i re{enosta po sekoja cena da ostane ona {to e, gi izdvojuvame: Ilindenskoto vostanie na 2 avgust 1903g. vo Kru{evo i Prvoto zasedanie na ASNOM odr`ano vo manastirot Prohor P~inski na 2 avgust 1944 g. koga bea udreni temelite na nejzinata dr`avnost vo ramkite na toga{na FNR Jugoslavija. So Referendumot od 1991g. Makedonija se stekna so dolgo o~ekuvanata samostojnost i nezavisnost. Na 8 april 1993g. republika Makedonija stana 181-ta ~lenka na Organizacijata na Obedinetite Nacii (OON). Ovoj kratok presek na istoriskite premre`ja na Makedonija, najdobro govori za voljata i silata kaj makedonskiot narod da se za~uva sopstveniot identitet i sopstvenata zemja, no i onoj osnoven kvalitet so koj taa se identifikuva od samiot po~etok – Makedonija, zemja, na site onie koi znaat i sakaat da `iveat zaedno vo nea. Denes vo Republika Makedonija `iveat okolu 2 milioni `iteli, od koi okolu 1 290. 000 se Makedonci ili 66,5% od vkupnoto naselenie, potoa 22,9% Albanci, 4,8% Turci, 2,73% Romi, 2,17% Srbi, 0,40% Vlasi i 4,28% ostanati nacionalnosti. Voglavno naselenieto e koncetrirano vo gradovite, najmnogu vo glavniot grad Skopje i negovata po{iroka okolina, a drugi pogolemi gradovi se: Bitola, Prilep, Kumanovo, Veles, Tetovo, [tip, Ohrid, Gostivar, Kavadarci, Strumica, Gevgelija, Ko~ani, Negotino. Oficijalen jazik vo Makedonija e makedonskiot, a pismoto e kirili~no.
Na tloto na Makedonija so vekovi se prisutni razli~ni kulturni vlijanija, koi sozdale brojni umetni~ki tvorbi. Me|utoa, vo opusot na umetni~kite ostvaruvawa, odbele`jata na tradicionalnata narodna umetnost i makedonskata etni~ka samobitnost, ostanale po mnogu ne{ta originalni, pred sé vo literaturata, muzikata, folklorot, likovnata umetnost, arhitekturata. I den denes eden pokraj drug stojat ostatoci od anti~ki palati, ranohristijanski baziliki, srednovekovni crkvi, xamii, tvrdini, kako nemi svedoci na minatoto. Kulturnoto tvore{tvo e neprocenlivo blago po koe Makedonija se prepoznava vo svetot i e rezultat od edno ogromno akumulirano op{testveno umeewe prenesuvano od pokolenie na pokolenie. Preku staroslovenskoto kulturno minato, vo ova tvore{tvo se isprepleteni mnogu elementi karakteristi~ni za balkanskata kultura, za ~ij razvoj golemo vlijanie imala vizantiskata kultura i kulturata na Orientot. Bogatstvoto i raznovidnosta se osobeno prisutni vo narodnite nosii koi se javuvaat so brojni varijanti vo ramkite na opredelena etni~ka celina. Prekrasnite vezovi, tkaenini, pletila, nosii, nakit i razni formi na narodno kitewe i ukrasuvawe, site zaedno napraveni so nepovtorliva ornamentalna dekoracija, specifi~ni tehniki i tehnolo{ko-kreativni procesi, pretstavuvaat svoevidna manifestacija na `ivotot i umetnosta. Neiscrpnoto bogatstvo elementi od narodniot vez i besprekorniot spektar od boi, se slevaat niz belinata na ra~no tkaenoto leneno platno na ko{ulite, prestilkite, zdolni{tata, elecite, ~orapite. Sovr{enata preciznost i tehnikata na tie race, niz vezot ja raska`uvaat veli~estvenata saga za Makedonija. Narodnite nosii i tvore~kite disciplini {to gi sledea, se re~isi napu{teni i se na pat da is~eznat. Zasega prodol`uvaat da egzistiraat preku prezentacijata na folklorot, za {to osoben pridones imaat kulturno-umetni~kite dru{tva i narodni ansambli koi profesionalno ili amaterski go neguvaat i afirmiraat makedonskiot folklor. Sekako deka me|u niv primatot go ima dr`avniot ansambl za narodni igri i pesni „Tanec“ od Skopje, koj godinava odbele`a golem jubilej – 50 godini od negovoto formirawe. Kako konzervator na na{ata umetnost i `iv podvi`en muzej na na{eto kulturno bogatstvo, „Tanec“ ja raznese {irum svetot ubavinata na makedonskite ora i pesni gostuvaj}i na site kontinenti.