Home
Kratka Istorija Na Makedonskata Pravoslavna Crkva
Vo Makedonija Hristijanstvoto pocnalo da se propoveda uste vo vremeto na svetite apostoli. Po svoeto obrak anje vo hristijanstvoto svetiot apostol Pavle izvrsil poveke blagovesnicki patuvawa, vo tekot na koisto toj go propovedal Hristovoto Slovo. Organiziral novi hristijanski opstini, a starite gi utvrduval vo veke primenoto hristijansko ucewe. Svoeto prvo patuvawe nadvor od Azija, svetiot apostol Pavle go napravil vo Makedonija. Toa zapocnalo vo 51 godina a zavrsilo vo 54 godina, pri sto vo tekot na tie godini apostolot Pavle posetil i nekoi grcki gradovi, kade sto, isto taka, bile osnovani hristijanski crkovni opstini.
St Nikola
Spored knigata, Dela na svetite apostoli, koga apostolot Pavle se naogal vo Troada, mu se javil nason, eden makedonec, koj sto go molel velejki,, Premini vo Makedonija i pomogni ni!, (D. A. 16,9). Narodot koj sto pred nekolku vekovi, stitejki ja Evropa se krenal protiv Azija i so silata na svoeto oruzje ja pokoril, sega samiot go povikuva svetiot apostol Pavle, za da ja donese vo Makedonija golemata blagavest sto se rodila vo Azija: i apostolot Pavle vednas se odzval na makedonskiot povik. Uste istiot den toj i negovite bliski sorabotnici, koi go pridruzuvale - Sila, Timotej i Luka, otplovile vo gradot Filipi (D. A. 16.11-12), koj grad se nao|al na 15 kilometri od bregot na Egejskoto More.
Gradot Filipi bil srediste na ziva kulturna, religiozna i trgovska dejnost. Niz nego pominuvale site povazni patista sto go presekuvale Balkanskiot Poluostrov, vklucuvajki go i Via Egnatia , koj sto ja presekuval Makedonija od edniot do drugiot kraj. Poznat e po toa sto e obnoven od golemiot makedonski car Filip, svedok e na nastanite povrzani so paganeto na Rimskata republika (vo 42 godina pred Rozdestvoto Hristovo) i e prviot grad vo Evropa, kade sto bilo propovedano i prifateno hristijanstvoto. Uste so samoto pristignuvawe vo Filipi, svetiot apostol Pavle i negovite sorabotnici zapocnale da go propovedat hristijanstvoto. Slu{atelite na apostolot Pavle bile pred se Makedonci, a toa moze da se zakluci od Poslanieto na svetiot apostol Pavle do Filipjanite, kade se veli deka vo Filipi imalo mnogu mal broj evrei i Grci. Potoa otkako go ostavil vo Filipi svetiot apostol i evangelist Luka, svetiot apostol Pavle so Sila i Timotej zaminale za Solun (D. A. 17 gl), glavniot grad na Makedonija.
Vo udobnoto solunsko pristani{te makedonskite carevi gi drzale brodovite na svojata flota. Solun, vo vremeto na apostolite, bil znacaen trgovski, administrativen i kulturen centar. Tuka se srek avale trgovci od Bliskiot Istok i Mala Azija so trgovci od Balkanot i Evropa. Za razlika od Filipi, vo Solun postoela brojna evrejska kolonija: tuka imalo i evrejska sinagoga, vo koja sto apostolot Pavle, za vreme na svojot prestoj vo Solun go propovedal hristijanstvoto. Imalo brojna kolonija na Grci, od koi pokraj masivnoto etnicko makedonsko naselenie sto go primale Slovoto Hristovo, go prifakale i nekoi grci (D.A. 17.4,).
Od Solun, apostolite Pavle, Sila i Timotej zaminale za Ber, grad koj bil znacitelno pomal od Solun: imalo pristani ste, silno razviena trgovija, negovite ziteli vo glavno bile Makedonci. Imalo vo Ber prestavnici na nekoi drugi etnicki grupi, no tie skoro se gubele vo kompaktnoto makedonsko mnozinstvo.
Pocitta, koja {to apostolot Pavle ja custvuval kon Makedoncite, postepeno prerasnala vo lubov. Svojata lubov kon niv toj ja izrazuva so karakteristicnite za nego dlaboki misli velejki, Kako sto e i pravo da go mislam toa za site vas, oti ve imam na srce. . . .(Filp. 1. 7-Cool
Svetiot Jovan Zlatoust. Zboruvajki za odnosot na apostolot Pavle kon makedoncite, veli: "O, kakva nezna lubov imal toj kon Makedonija i makedoncite. . .!" Ponatamu, pak, gledame deka golemiot Hristijanski propovednik Sv.Jovan Zlatoust (IV-V vek) za da gi potkrepi svoite misli za qubovta na apostolot Pavle kon Makedonija, gi citira i zborovite na apostolot upateni kon Solunjanite, a toa znaci deka Sv.Jovan Zlatoust tesno go povrzuva odnosot na Solun kon Makedonija, kako i solunjanite kon makedoncite. Vo Makedonija hristijanstvoto pocnalo posebno da zema zamav koga rimskiot car Kostantin Veliki vo 313 godina go prifatil za drzavna religija i taka im dal moznost na hristijanite slobodno da ja ispovedaat i da ja propovedaat svojata vera. Od toa vreme se poznati episkopskite sedista vo Solun, Stobi, Skupi, Astibo i Heraklea. Kon krajot na V vek Solun vek e e sedi ste na Arhiepiskopija, a Skupi na mitropolija. Po pocetokot na V vek, poradi nametnuvaweto na nepoznatiot Grcki jazik, vozvi senite vistini na Hristijanskoto ucene i mistickite dlabocini na crkovnite bogosluzbi ostanale ne dostapni za niv, pa zatoa i nivnoto hristijanizirawe ostanalo povrsno i nedostapno
Vo Makedonija Hristijanstvoto pocnalo da se propoveda uste vo vremeto na svetite apostoli. Po svoeto obrak anje vo hristijanstvoto svetiot apostol Pavle izvrsil poveke blagovesnicki patuvawa, vo tekot na koisto toj go propovedal Hristovoto Slovo. Organiziral novi hristijanski opstini, a starite gi utvrduval vo veke primenoto hristijansko ucewe. Svoeto prvo patuvawe nadvor od Azija, svetiot apostol Pavle go napravil vo Makedonija. Toa zapocnalo vo 51 godina a zavrsilo vo 54 godina, pri sto vo tekot na tie godini apostolot Pavle posetil i nekoi grcki gradovi, kade sto, isto taka, bile osnovani hristijanski crkovni opstini.
St Nikola
Spored knigata, Dela na svetite apostoli, koga apostolot Pavle se naogal vo Troada, mu se javil nason, eden makedonec, koj sto go molel velejki,, Premini vo Makedonija i pomogni ni!, (D. A. 16,9). Narodot koj sto pred nekolku vekovi, stitejki ja Evropa se krenal protiv Azija i so silata na svoeto oruzje ja pokoril, sega samiot go povikuva svetiot apostol Pavle, za da ja donese vo Makedonija golemata blagavest sto se rodila vo Azija: i apostolot Pavle vednas se odzval na makedonskiot povik. Uste istiot den toj i negovite bliski sorabotnici, koi go pridruzuvale - Sila, Timotej i Luka, otplovile vo gradot Filipi (D. A. 16.11-12), koj grad se nao|al na 15 kilometri od bregot na Egejskoto More.
Gradot Filipi bil srediste na ziva kulturna, religiozna i trgovska dejnost. Niz nego pominuvale site povazni patista sto go presekuvale Balkanskiot Poluostrov, vklucuvajki go i Via Egnatia , koj sto ja presekuval Makedonija od edniot do drugiot kraj. Poznat e po toa sto e obnoven od golemiot makedonski car Filip, svedok e na nastanite povrzani so paganeto na Rimskata republika (vo 42 godina pred Rozdestvoto Hristovo) i e prviot grad vo Evropa, kade sto bilo propovedano i prifateno hristijanstvoto. Uste so samoto pristignuvawe vo Filipi, svetiot apostol Pavle i negovite sorabotnici zapocnale da go propovedat hristijanstvoto. Slu{atelite na apostolot Pavle bile pred se Makedonci, a toa moze da se zakluci od Poslanieto na svetiot apostol Pavle do Filipjanite, kade se veli deka vo Filipi imalo mnogu mal broj evrei i Grci. Potoa otkako go ostavil vo Filipi svetiot apostol i evangelist Luka, svetiot apostol Pavle so Sila i Timotej zaminale za Solun (D. A. 17 gl), glavniot grad na Makedonija.
Vo udobnoto solunsko pristani{te makedonskite carevi gi drzale brodovite na svojata flota. Solun, vo vremeto na apostolite, bil znacaen trgovski, administrativen i kulturen centar. Tuka se srek avale trgovci od Bliskiot Istok i Mala Azija so trgovci od Balkanot i Evropa. Za razlika od Filipi, vo Solun postoela brojna evrejska kolonija: tuka imalo i evrejska sinagoga, vo koja sto apostolot Pavle, za vreme na svojot prestoj vo Solun go propovedal hristijanstvoto. Imalo brojna kolonija na Grci, od koi pokraj masivnoto etnicko makedonsko naselenie sto go primale Slovoto Hristovo, go prifakale i nekoi grci (D.A. 17.4,).
Od Solun, apostolite Pavle, Sila i Timotej zaminale za Ber, grad koj bil znacitelno pomal od Solun: imalo pristani ste, silno razviena trgovija, negovite ziteli vo glavno bile Makedonci. Imalo vo Ber prestavnici na nekoi drugi etnicki grupi, no tie skoro se gubele vo kompaktnoto makedonsko mnozinstvo.
Pocitta, koja {to apostolot Pavle ja custvuval kon Makedoncite, postepeno prerasnala vo lubov. Svojata lubov kon niv toj ja izrazuva so karakteristicnite za nego dlaboki misli velejki, Kako sto e i pravo da go mislam toa za site vas, oti ve imam na srce. . . .(Filp. 1. 7-Cool
Svetiot Jovan Zlatoust. Zboruvajki za odnosot na apostolot Pavle kon makedoncite, veli: "O, kakva nezna lubov imal toj kon Makedonija i makedoncite. . .!" Ponatamu, pak, gledame deka golemiot Hristijanski propovednik Sv.Jovan Zlatoust (IV-V vek) za da gi potkrepi svoite misli za qubovta na apostolot Pavle kon Makedonija, gi citira i zborovite na apostolot upateni kon Solunjanite, a toa znaci deka Sv.Jovan Zlatoust tesno go povrzuva odnosot na Solun kon Makedonija, kako i solunjanite kon makedoncite. Vo Makedonija hristijanstvoto pocnalo posebno da zema zamav koga rimskiot car Kostantin Veliki vo 313 godina go prifatil za drzavna religija i taka im dal moznost na hristijanite slobodno da ja ispovedaat i da ja propovedaat svojata vera. Od toa vreme se poznati episkopskite sedista vo Solun, Stobi, Skupi, Astibo i Heraklea. Kon krajot na V vek Solun vek e e sedi ste na Arhiepiskopija, a Skupi na mitropolija. Po pocetokot na V vek, poradi nametnuvaweto na nepoznatiot Grcki jazik, vozvi senite vistini na Hristijanskoto ucene i mistickite dlabocini na crkovnite bogosluzbi ostanale ne dostapni za niv, pa zatoa i nivnoto hristijanizirawe ostanalo povrsno i nedostapno